LIPO LASER ArtPRO-13

LIPO LASER ArtPRO-13

LipoLaser ArtPro 13 je najsodobnejši profesionalni Lipo laser na tržišču, ki ga odlikuje enostavnost uporabe in visoka učinkovitost pri oblikovanju telesa z rezultatom zmanjšanja obsega telesa. LipoLaser je vrhunska naprava, ki sodi v moderno opremljene salone in ordinacije.


LASTNOSTI:
Ohišje iz ABS plastike, moderen in lep dizajn.
Jakost enerije je nastavljiva od 20 mW do 120 mW.
8,4 palčni zaslon z upravljanjem na dotik.
Opcija za naročilo: originalni voziček - podstavek.


TEHNIČNI PODATKI:
Valovna dolžina: 635 nm do 650 nm
Maksimalna izhodna moč: 400W
Posamezni izhod od 20 mW do 120 mW - nastavljivo
Število aplikatorjev je 6
Število posameznih diod: 42
Maksimalni čas tretmaja: 30 min
Priključna napetost: 220V  50 Hz
Temperatura delovanja: 20 do 40 stopinj C
Teža: 20 kg
Dimenzije: 58 x 50 x 33 cm

  • Zaloga Preveri dobavljivost
Opis

Lipo laser ArtPro je profesionalna naprava za oblikovanje telesa oziroma zmanjševanje maščob. LipoLaser v samo nekaj tretmajih po 20 do 30 minut naredi izredne rezulate in opazno zmanjša obseg dela telesa, kjer se izvaja.

Razvit je namensko za zmanjševanje maščobnih oblog, česar posledica je tudi manjši obseg. Rečemo mu tudi Low Level Laser Therapy (LLLT).

Lipo Laser deluje direktno na maščobne celice in pozroči njihovo zmanjšanje – brez kirurških posegov, brez bolečin in brez nezaželenih stranskih učinkov.
Lipo laser je naprava, s katero lahko delujemo na predele:
-okoli trebuha,
-okoli pasu,
-hrbta,
-vratu,
-rok,
-nog,
-zadnjice.

Deluje v sinergiji s telesom in deluje s pomočjo naravnih človeških mehanizmov.
Na shemi lahko vidite, kako je Lipo laser ArtPro 13 učinkovit v primerjavi s kavitacijo.

 

 

Na sliki: Mister Slovenije 2012 - Marko Šobot 

 

Kako LipoLaser ArtPro 13 deluje?
Foto-kemični efekt, ki ga dosežemo z energijo do 120mW in posebnimi laserskimi diodami valovne dožine 635 nm do 650 nm povzroči, da se odprejo pore v celičnih membranah, preko katerih se nato shranjeni trigliceridi razgradijo v glicerol in maščobne kisline. Da se nato te snovi izločijo iz telesa dosežemo z limfno drenažo, s katero stimuliramo limfne vozle in poti, da začno pospešeno delovati.
Po tretmaju tudi priporočamo telesno aktivnost, da se še dodatno vzpodbudi obtok vode v telesu.
Pomembno je vedeti, da delovanje ne vpliva na druge dele, kot so koža, žile in živci.

 




LipoLaser ArtPRO 13

Kaj lahko pričakujemo za LipoLaser ArtPro 13 napravo?

Pričakujemo lahko odličen rezultat po 20 do minutnem tretmaju. Stranka se udobno namesti na postelji, usposobljena oseba pa ji na primerna mesta namesti ploščice z laserskimi diodami (pads). Stranki nato nastavimo jakost za določen predel, čas delovanja in se lahko umaknemo, medtem ko stranka počiva in posluša glasbo ali gleda tv.

Takoj po končanem tretmaju stranki priporočamo še limfno drenažo in/ali 10-15 minut vadbe na vibrirni plošči. Seveda se stranki priporoča tudi sicer več gibanja in pitja vode, vendar to ni pogoj za uspeh.

Pri ustaljenem protokulu strankam svetujemo tri tretmaje od 20 do 30 minut tedensko, tri tedne zaporedoma. Rezultati bodo praviloma na oko opazni že takoj po prvem tretmaju.



Napravo lahko preizkusite v Hiši lepote ART-PE

 

Za več o samem delovanju in učinkih si lahko ogledate študijo delovanja in učinkov Lipo laserja v pdf datoteki: Lipo Laser – učinki in delovanje.

 

Predstavljamo vam še klinično študijo delovanja naprave:

UTEKOČINJANJE MAŠČOBE: UČINEK NIZKOENERGIJSKEGA LIPO LASERJA NA MAŠČOBNO TKIVO

Povzetek

 

Nizkoenergijski lipo laser  se vse bolj uporablja pri tretmajih s širokim spektrom indikacij, saj izboljšuje celjenje ran, zmanjšuje otekline in lajša bolečine. Ta študija je preučevala, ali nizkoenergijski laser z valovno dolžino 635 nm učinkuje na maščobno tkivo in vivo ter vplivom na proceduralno implementacijo tehnik lipoplastike/liposukcije. Eksperiment je raziskoval učinek diodnega laserskega sevanja z valovno dolžino 635 nm in močjo 10 mW, pri katerem je bila uporabljena optika za ekskluzivno razprševanje energije. Energija 1,2 J/cm2, 2,4 J/cm2 in 3,6 J/m2 je delovala na maščobno tkivo, ki je bilo odvzeto iz lipektomijskih vzorcev 12 zdravih žensk. Vzorci tkiva so bili izpostavljeni sevanju 0, 2, 4 in 6 minut ob uporabi tumescentne raztopine in brez nje. Preučevali so jih s protokoli transmisijske in vrstične elektronske mikroskopije. Za primerjavo so bili vzeti neobsevani vzorci tkiva. Posnetih in strokovno ovrednotenih je bilo več kot 180 slik. Vsi mikroskopski rezultati kažejo, da je brez izpostavljenosti laserju normalno maščobno tkivo videti kot skupki nodusov v obliki grozdnih jagod. Po 4 minutah laserskega obsevanja se je iz maščobnih celic sprostilo 80 odstotkov maščobe, medtem ko je po 6 minutah izpostavljenosti laserju ta delež znašal 99 odstotkov. Sproščena maščoba se je zbirala v medceličnih prostorih. Slike maščobnega tkiva, narejene s transmisijskim elektronskim mikroskopom pri resoluciji ×60.000, kažejo začasen pojav por in skrajno zmanjšane maščobne celice. Nizkoenergijski laser je pri maščobni celici povzročil nastanek začasne pore v celični membrani, ki je omogočila, da se je maščoba sprostila iz celice. Celice v medceličnih prostorih in kapilare so ostale nedotaknjene. Terapija z nizkoenergijskim laserjem znatno vpliva na proceduralno implementacijo liposukcijskih tehnik.

 

Uvod

 

Od začetkov leta 1921, ko je Charles Dujarrier poskusil odstraniti podkožno maščobo iz meč plesalke s pomočjo maternične kirete, je znanost o lipoplastiki bistveno napredovala. Čeprav so bili Dujarrierjevi rezultati manj sprejemljivi, je pokazal željo po izboljšanju lepote človeškega telesa. Lipoplastika in njena prvotna orodja so bili izpiljeni z inovativno naravnanostjo strokovnjakov, recimo Babcocka, ki je leta 1939 začel izvajati tehniko za oblikovanje prsi in trebuha. Babcocku so sledili Pitanguy leta 1967, Regnault in Daniel leta 1975, Jackson in Downie leta 1978, Juri s sodelavci leta 1979 ter Illouz leta 1980. Vsi so prispevali k naraščajoči priljubljenosti lepotnih operacij. Proces je doživel revolucijo leta 1980, ko je Schrudde uvedel liposukcijo kot način lokalnega odstranjevanja maščobe. Fournier in Oteni sta za oblikovanje postave z lipolizo uporabljala kanule z neodrezanim robom. Fodor je leta 1986 opisal super vlažno tehniko, medtem ko je Kleinov razvoj tumescentne tehnike, ki je omogočila liposukcijo skoraj brez krvavenja in zgolj ob lokalni anesteziji, povečal priljubljenost lipoplastike. Leta 1992 je Zocchi razvil notranjo ultrazvočno tehniko, leta 1998 pa Silberg zunanjo ultrazvočno tehniko. Leta 2000 je Neira s sodelavci predstavil novo liposukcijsko tehniko, ki je omogočila utekočinjanje maščobe s pomočjo nizkoenergijskega laserja. Vse omenjene tehnike so tako ali drugače izboljšale kirurški postopek: nekatere so zmanjšale tveganje za klienta, druge so pospešile proces, vse pa stremijo k zmanjšanju delcev maščobe, da bi se slednja lažje izločila.

 

Kombiniranje nizkoenergijskega laserja z uveljavljenimi načini izvajanja lipoplastike z namenom oblikovanja nove tehnike je prav tako rezultat dinamične uporabe znanja. Nizkoenergijski laserji se pogosto uporabljajo za fizične tretmaje. Pri tovrstnih laserskih tretmajih uporabljena doza sevanja ne povzroča neposrednega zaznavnega dviga temperature obdelovanega tkiva in makroskopsko vidnih sprememb strukture tkiva. V zadnjem desetletju se nizkoenergijskilaserji vse bolj uveljavljajo pri široki paleti tretmajev, saj izboljšujejo celjenje ran, zmanjšujejo otekline in lajšajo bolečine. Energija laserskega žarka, ki deluje na tkivo, je opredeljena kot doza. Enota zanjo je džul (J) na kvadratni centimeter (cm2). Doza se računa tako, da lasersko moč, merjeno v milivatih, pomnožimo s trajanjem tretmaja v sekundah in delimo s površino tkiva, ki sprejema lasersko sevanje.

 

Izvedene so bile mnoge študije, ki so želele razkriti, kako kar najbolj učinkovito uporabiti lasersko energijo za obdelavo maščobnega tkiva. Njihovi rezultati so odvisni od treh dejavnikov: koherentnosti svetlobe, valovne dolžine sevanja in moči laserja.

 

Diskusija

 

Liposukcijske tehnike in spremljajoči pripomočki se uporabljajo že mnogo let. Kljub temu se ob vsaki na novo razviti metodi ali postopku pojavijo pričakovanja o njegovih potencialnih koristih za človeštvo. Znanstveni dokazi v tem članku pričajo o tem, da tehnika laserske lipoplastike pomeni dragocen prispevek za področje lepotnih operacij in bo ustvarila ista pričakovanja kot starejše tehnike. Med njenimi prednostmi sta zmanjšano tveganje za kliente in boljša kakovost njihovega življenja.

 

Naključni vzorci, odvzeti 12 klientkam ter pregledani pod vrstičnim in transmisijskim elektronskim mikroskopom, so razkrili, da je uporaba tumescentne tehnike pomembna dopolnitev laserske obdelave, saj omogoča večjo prodornost žarka in s tem boljše izločanje maščobe. V nadaljevanju so dosledno obravnavani vsi izsledki študije.

 

Rezultati obeh protokolov mikroskopiranja kažejo, da je 6-minutna izpostavljenost laserskemu sevanju pri laserski lipoplastiki brez uporabe tumescentne tehnike primerljiva 4-minutnemu laserskemu obsevanju pri laserski lipoplastiki, kjer se uporablja tumescentna tehnika. Slednja torej okrepi delovanje laserskega sevanja na celico. V celični membrani so opazili tudi začasne pore, skozi katere je maščoba odtekala v medcelične prostore. Pri vzorcih, obdelanih s tumescentno tehniko, ki niso bili izpostavljeni laserskemu sevanju, je tridimenzionalno slikanje z vrstičnim elektronskim mikroskopom pokazalo, da so maščobne celice ohranile prvotno obliko. V medceličnih prostorih je bilo opaziti več kolagenskih vlaken. Pri 4-minutnem laserskem obsevanju brez uporabe tumescentne tehnike je do utekočinjenja maščobe prišlo v zgolj nekaj maščobnih celicah. Pri 6-minutnem laserskem obsevanju brez uporabe tumescentne tehnike je snemalni elektronski mikroskop pokazal večje število maščobnih celic z utekočinjeno maščobo, vendar vse niso bile v takšnem stanju. Ko so tradicionalno tumescentno tehniko kombinirali s 4-minutno izpostavljenostjo laserju, je bilo pod snemalnim elektronskim mikroskopom opaziti delni razkroj membrane maščobne celice, pri čemer je bilo iz celice izločenih 80 odstotkov maščobe.

 

S podaljšanjem laserskega sevanja na 6 minut je prišlo do popolnega razkroja membrane maščobnih celic, ki je bila prazna in neobičajnih oblik. Pri vzorcih, obdelanih s tradicionalno tumescentno tehniko, ki niso bili deležni laserskega sevanja, je transmisijski elektronski mikroskop pokazal, da so maščobne celice popolnoma prepojene s homogeno maščobo. Celice so imele pravilen premer, bile so tesno skupaj, prostor med njimi je bil zmanjšan. Ko so pri laserski lipoplastiki uporabili 4-minutno lasersko obsevanje, se je pod transmisijskim elektronskim mikroskopom videlo delno izgubo celične maščobe in povečan medcelični prostor. Opaziti je bilo tudi deformirane maščobne celice, ki so izgubile okroglo obliko. Po 4- in 6-minutni izpostavljenosti laserju so kapilare ostale povsem nedotaknjene. Ko se je laserska lipoplastika izvedla s 6-minutnim obsevanjem, je transmisijska elektronska mikroskopija razkrila skoraj popolno izgubo običajne oblike maščobnih celic. Maščoba je v celoti stekla iz njih, poleg tega so bile celice deformirane in niso ohranile prvotne oblike. Tudi njihova membrana je bila deformirana, nagubana in razkrojena.

 

Če pogledamo biološko zmogljivost maščobnega tkiva, njegovo interakcijo z lasersko svetlobo in prispevek tumescentne raztopine, eksperimentalne študije kažejo 0,3- do 2,1-odstotno transmisijo rdeče laserske svetlobe v 2 cm debeli normalni koži, odvisno od valovne dolžine laserja. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je transmisija skozi granulacijsko tkivo 2,5-krat večja od transmisije skozi normalno kožo. Za odkritje metode za boljši prodor svetlobe globoko v ciljne predele tkiva so preučevali učinke hiperosmoznega agensa na redke lastnosti kože podgan in hrčkov. Opazili so začasno spremembo optičnih lastnosti in vitro podganje kože. Tako je 5 do 10 minut po vnosu glicerola nastopilo 50-odstotno povečanje transmisije in zmanjšanje difuzivnega odboja svetlobe. Znano je, da maščoba vsebuje glicerol, kar pomeni, da bi lahko bila transmisija laserske svetlobe skozi maščobno celico zelo učinkovita. Poleg tega ima tumescentna raztopina dva mehanizma delovanja:

 

1. Gre za polarno raztopino, ki destabilizira membrano maščobnih celic in s tem olajša prodiranje laserske svetlobe. To sta na vzorcih razkrila oba protokola mikroskopiranja.

2. Pri laserskem delovanju pomaga tudi voda, ki jo vsebuje celica.

 

Zaradi učinkov teh dveh mehanizmov je nizkoenergijski laser  učinkovito orodje za izvajanje liposukcijskih tretmajev.

 

Membrano maščobne celice aktiviramo z različnimi koncentracijami cikličnega adenozin monofosfata, ki stimulira citoplazmatsko lipazo, da sproži pretvorbo trigliceridov v maščobne kisline in glicerol, ki zlahka prehajajo skozi celično membrano. Adrenalin, ki ga prav tako vsebuje tumescentna raztopina, stimulira adenil ciklazo, da skupaj z učinkom laserskega sevanja na notranje in zunanje medije maščobne celice spremeni njeno molekularno polarizacijo. Ta proces se dodatno pospeši zaradi iztekanja maščobnih kislin in glicerola v medcelični prostor in njihovega odstranjevanja. Pred kratkim je bila objavljena študija, ki potrjuje učinkovitost laserske svetlobe z majhno močjo pri sprožanju sprememb v bioloških tkivih in delovanje laserja na celice, celo pri nizkih dozah. Ugotovljeno je bilo, da svetloba generira ponovljive spremembe v transmisijskem spektru človeške venozne krvi, če jo generira nizkointenzivno sevanje laserja, ki sprošča vidno svetlobo mešanice helija in neona. To pomeni, da laserska svetloba povzroča spremembe, kar kaže na velik potencial spektrometričnih študij. Preučevalo se je tudi vpliv nizkoenergijskega laserskega sevanja na degranulacijo črevesnih mastocitov podgan. Študija je pokazala, da lasersko sevanje (v tem primeru je bila njegova valovna dolžina 890 nm) stimulira degranulacijo črevesnih mastocitov. Poleg tega se je pokazalo, da je učinek odvisen od doze, saj so največjo degranulacijo ugotovili, potem ko so uporabili lasersko sevanje z močjo 25 mW, ki so mu bili mastociti izpostavljeni 15 do 30 sekund. Ob koncu velja omeniti, da je bil kot vir laserskega sevanja uporabljen tudi konfokalni mikroskop, s katerim se je sočasno opazovalo učinke nizkoenergijskega  laserja na celične komponente in funkcije na ravni ene celice. Kulture človeških zarodnih fibroblastov so pripravili za in vivomikroskopsko evalvacijo. Celice so stimulirali z laserjem konfokalnega mikroskopa, ki je sproščal svetlobo mešanice argona in kriptona z valovno dolžino 647 nm in energijo 0,1 mW/cm2. Lasersko sevanje je povzročilo večjo bazičnost tekočega dela citoplazme in povečalo potencial mitohondrijske membrane. Opazili so tudi začasne odzive citoplazmatskega kalcija. Učinkovanje je bilo omejeno na obsevana mikroskopska polja, med eksperimentom pa niso zaznali strupenih učinkov.

Za dodatne informacije nas kontaktirajte na:

Art-kozmetika kontakt

 

 

 Tel: 059/047-151 ali GSM: 051/883-444


Lahko pošljete tudi povpraševanje na e-mail: [email protected]

Če želite biti prvi obveščeni o naši akcijski ponudbi, se prijavite na našo spletno stran kot uporabnik. Za prijavo kliknite tukaj.

 

Vprašanja o izdelku
Ni vprašanj
Loading...