Sigurno niste vedeli da, vam virusi grozijo tudi na delovnih površinah

Sigurno niste vedeli, da vam virusi grozijo tudi na delovnih površinah

Na splošno obravnavamo vse površine v ordinaciji kot potencialno okužene. Površine, ki so od zobozdravniškega stola oddaljene manj kot dva metra je potrebno razkužiti po vsaki stranki. Za občutljive stole in večje površine kot so npr. tla ali stene, uporabimo druge vrste izdelkov za razkuževanje.

Mikroorganizmi se lahko na pacienta in/ali osebje prenesejo ob neposrednem stiku z okuženimi površinami. Mikroorganizmi se znajdejo na površinah na različne načine:
• z neposrednim kontaktom kot je npr. dotik roke,
• površine pa se lahko okužijo tudi posredno, z razprševanjem. Študije kažejo, da se lahko mikrobi v razdalji do dveh metrov, okoli kozmetičnega stola/mize, razpršijo tudi med običajnimi kozmetičnimi postopki, kot sta npr. brušenje, poliranje. Mikrobe je moč najti tudi za omarami, na kljukah, v predalih ipd... 

Območje, za katerega predvidevamo, da bi lahko bilo okuženo, je precej veliko: štiri krat štiri metre. Mikroorganizmi se lahko kasneje preko ljudi, oblačil ali instrumentov prenesejo na ostala območja v ordinaciji. Tudi na površini, ki se zdi čista, se lahko skriva veliko število mikroskopsko majhnih mikroorganizmov. Kako pomembno je razkuževanje površin se zavemo ob podatku, da lahko določeni mikrobi na površinah preživijo celo nekaj mesecev in se razmnožujejo, nekateri mikrobi pa lahko povzročijo okužbe (infekcije) tudi, ko so nizko koncentrirani (10-100 enot).

Razkuževanje delovnih površin je ključnega pomena.

Osnove razkuževanja površin

Namen razkuževanja površin je deaktivacija in odstranitev mikroorganizmov iz delovnih površin in pohištva. S tem preprečimo prenos mikroorganizmov na naslednjega pacienta in/ali na osebje in nevtraliziramo možne sprožilce infekcij. Celotni kozmetični salon lahko razdelimo na dva območja, ki zahtevata različne higienske ukrepe:
• površine v bližini stranke, morajo bit razkužene po vsaki stranki,
• površine, ki niso v neposredni bližini stranke, pa moramo razkužiti vsaj enkrat dnevno.

Površine v bližini stranke

Površine v bližini stranke vključujejo vse površine v oddaljenosti dveh metrov okoli kozmetične mize/stola, ki lahko pridejo v stik z okuženimi rokami, rokavicami, instrumenti, predmeti ali različnimi snovmi. Razpršeni delci lahko padejo na površino tudi iz ust pacienta. Okuženi so lahko predali, pohištvo, površine za shranjevanje, kozmetični stol in naslonjala za roke, delovne plošče, stikala in celo telefon ter kljuke, pa tudi gumijaste cevi in drugi deli, ki so del aparatur npr. izsesavanje, ročniki, ipd...
Ker kozmetični salon običajno ni večja kot štiri krat štiri metre je prav, da celoten prostor obravnavamo kot okužen in ga popolnoma razkužimo po vsakem pacientu.

Površine, ki niso blizu stranke

Površine, ki niso blizu stranke, so vse tiste površine, ki niso v njeni neposredni bližini. Le teh ni potrebno razkužiti po vsakem pacientu. Po navadi zadostujeta temeljito čiščenje in razkužitev ob koncu delovnega dne.

Sistematični ukrepi razkuževanja, pa so lahko potrebni tudi za površine, ki niso blizu pacienta:
• če je vidna okužba s krvjo, slino ali drugimi potencialno kužnimi izločki,
• če obstaja še posebej visoko tveganje  npr. pri pacientu s tuberkolozo,
• po obsežnem kozmetičnem tretmaju.

Med površine, ki niso blizu stranke, uvrščamo tla v kozmetičnem salonu, čakalnici, toaletnih prostorih, sprejemnici in sobi za osebje. Za njihovo obravnavo obstajajo različne možnosti. Posebne ukrepe za razkuževanje priporočajo samo, če je vidna okužba tal s krvjo, slino ali drugimi potencialno okuženimi izločki. Ob dokazani stopnji okuženosti tal je priporočljivo dnevno razkuževanje tal, obvezno pa vsaj enkrat tedensko. Običajno preprosto čiščenje zadostuje za neokužene površine zunaj kozmetičnega salona.

Idealna ureditev

Na ureditev kozmetičnega salona vpliva porazdelitev površin na tiste, ki so v bližini stranke in na tiste, ki niso blizu, kot tudi različne zahteve za ravnanje z njimi. V bližini stranke je zaželenih čim manj predmetov.
V nekaterih sodobnih kozmetičnih salonih so iz prostora odstranili celo vse predmete in naprave, pustili so samo kozmetično; vse ostalo pripeljejo tik pred obravnavo stranke, za vsako stranko posebej.
To občutno znižuje zahteve po razkuževanju površin. Umik vseh predmetov iz prostora ni predpisan, je pa vsekakor smiselno umakniti različna stojala in podstavke z instrumenti iz območja dveh metrov okoli stola.
Tudi škatle z rokavicami je dobro umakniti in jih spraviti v zaprt predal. Zavese, slike in rastline v ordinaciji sicer izgledajo prijetno, niso pa idealne iz higienskih razlogov.
V kozmetičnih salonih, večjih od štirikrat štiri metre, mora biti območje, ki je blizu stranke, jasno označeno, saj ga je potrebno tudi temeljito razkuževati. Jasne meje zagotavljajo varen higienski postopek.
Umazanija in mikroorganizmi se lahko nabirajo v režah in luknjah. Pri nakupu nove opreme, se moramo prepričati, da so površine v skladu s sredstvi za razkuževanje, da jih je možno obrisati in da je še posebej preprosto razkužiti stične točke kozmetičnih naprav.

Razkuževanje majhnih površin

Da bi zagotovili hitro in gladko razkuževanje med obiski strank, moramo uporabiti hitro učinkovita razkužila za majhne površine. Rešitve, zato temeljijo na alkoholu. Pri izbiri razkužil za površine, pa moramo upoštevati še druge kriterije.

• Samo alkohol ne zadostuje za razkuževanje površin. Pri koncentraciji, višji od 70 odstotkov, se alkoholi redko razlikujejo v svoji učinkovitosti, predstavljajo pa resno obremenitev za dihalne poti in sluznico. Alkoholi imajo tudi zelo omejen učinek na organsko okužbo. Zato se moramo prepričati, da so vključene tudi ostale učinkovite sestavine kot npr. kvartarne amonijeve spojine. Pomemben je kratek kontaktni čas ki je pogosto povezan z visoko vsebnostjo alkohola. Idealno razkužilo za najpomembnejše mikrobe ima 55-odstotno vsebnost alkohola in kontaktni čas 30 sekund. To združuje hitro učinkovanje, optimalno skladnost z materiali in čim manj draženja dihalnih poti ter sluznice.

• Razkužilo za površine mora delovati baktericidno in fungicidno. Izdelek naj ne bi vseboval aldehidov ali fenolov. Obe snovi sta namreč škodljivi za človeka, aldehidi so celo rakotvorni. Površine lahko razkužimo na različne načine: z robčki za enkratno uporabo, z vnaprej pripravljenimi vlažnimi robčki ali z razpršilom, s poznejšim brisanjem.

• Dezinfekcijska tekočina za delovne površine
• Sredstvo za dezinfekcijo kože - razkužilo

Kako razkužiti z robčki za enkratno uporabo

S suhimi robčki za enkratno uporabo uporabimo tekočino za razkuževanje. Samo s premazom površine mikroorganizme prekrijemo z razkužilom, ki jih deaktivira ali uniči. Z brisanjem površine, le to mehansko počistimo in hkrati odstranimo okužbe.
Še ena prednost je v tem; brisanje površin znatno zniža tveganje za alergične reakcije na vdihana razkužila. Potrebno je tudi upoštevati, kateri robčki za enkratno uporabo bomo uporabili. Nekateri reagirajo z razkužili in lahko sčasoma povzročijo razbarvanje površine. Idealna rešitev je uporaba suhih robčkov in razkužila istega proizvajalca, saj le ti lahko zagotovijo skladnost.

• Čistilni robčki za plastiko in kovino

Alkoholni robčki so idealni za razkuževanje površin.

Razkuževanje z razpršilom – blagoslov in prekletstvo hkrati

Nekoč je bilo razkuževanje z razpršilom zelo razširjeno, danes pa temu ni več tako. Dokazano je, da samo z razpršilom ne prekrijemo celotne površine in za seboj puščamo ne razkužena območja. Nujno je še dodatno brisanje, saj razkužilo deluje samo na mestih, ki jih dejansko prekriva. Kakorkoli, aerosoli majhnih alkoholnih delčkov, ki se oblikujejo med razprševanjem, so še posebno problematični, saj povzročajo draženje dihalnih poti, sluznične membrane in oči. Glavobol, draženje oči, migrene so samo nekatere od možnih posledic. Zaradi osebne varnosti se razkuževanju z razpršilom izognemo, če je le možno. Priporočeno pa je, da razkužilo razpršimo enkrat dnevno. Tudi, če so vse delovne površine ravne, gladke in jih je preprosto čistiti in razkuževati, se bodo vedno pojavila območja, kjer razkuževanje z robčki ni mogoče; na težko dosegljivih mestih ter v razpokah ali utorih. Za takšna mesta je nujna uporaba razkuževanja z razpršilom.

Čemu je še potrebno posvečati pozornost?

Tako za razkuževanje z robčki kot z razpršilom, so pomembna naslednja pravila:
• Za osebno zaščito pred mikroorganizmi, je med razkuževanjem vedno potrebno nositi rokavice. Pri razkuževanju z razpršilom je zaželena tudi zaščitna maska, saj lahko aerosol onesnaži zrak. Maska pomaga tudi, da se izognemo draženju med razkuževanjem z robčki.
• Za tiste z občutljivimi očmi so priporočljiva varnostna očala, saj lahko alkoholni aerosoli povzročijo draženje oči.
• Pred prvo uporabo sredstva za razkuževanje je potrebno na neopaznih površinah testirati, kako se materiali ujemajo. Hitro delujoča razkužila temeljijo na alkoholu in jih, zato ni priporočljivo uporabljati na materialih, ki so občutljivi na alkohol.
• Da ne bi pozabili, kakšne površine, se poslužimo stalne rutine procesa razkuževanja. Jasno določimo, s katerimi površinami bomo začeli (npr. stol), in vzpostavimo natančno zaporedje, ki se ga držimo pri vsakem razkuževanju.
• Za uspešno razkuževanje je vedno potrebno še brisanje; če najprej razkužimo z razpršilom, je potrebno razkužilo potem raznesti še z brisanjem.
• Večje okužbe odstranimo z robčki za enkratno uporabo, namočenimi v razkužilo, kasneje natančno razkužimo celotno površino. To naredimo predvsem zaradi osebne varnosti. Pogosto se uporabi premalo preparatov, kemikalij za razkuževanje in površine niso dovolj prekrite. To predstavlja resno tveganje za varnost. Na kvadratni meter bi morali porabiti okoli 30ml razkužila. Po tem, ko prekrijemo površino z razkužilom, je potrebno upoštevati zahtevan kontaktni čas, npr. površina mora ostati vlažna tako dolgo, kot to določajo navodila za uporabo. Drugače ni možno zagotoviti želene učinkovitosti. Če je brisanje nujno, ga izvedemo šele po tem, ko se je iztekel kontaktni čas. Brisanje ni obvezno, ker mrtvi mikroorganizmi, ki ostanejo na površini, dejansko niso stvar higiene. Brisanje je smiselno zaradi estetskih razlogov npr. na prosojni površini; molekule alkohola bodo sčasoma izparele, ostale sestavine pa lahko, ko se posušijo, pustijo za seboj sledove. Po razkuževanju je potrebno odpreti okna. To ne vpliva na higienske razmere v prostoru; mikroorganizmi, ki v prostor vstopijo skozi okno so enaki tistim, ki jih kozmetičarka in stranke vdihavajo, ko zapustijo kozmetični salon.