Ultravijolična zaščita kože: Vloga in učinkovitost sončnih krem z zaščitnim faktorjem (SPF)

Ultravijolično (UV) sevanje sonca predstavlja enega ključnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje kože. Dolgotrajna in nezaščitena izpostavljenost UV-sevanju je povezana z razvojem aktiničnih keratoz, pospešenim fotostaranjem in malignimi spremembami, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom ter maligni melanom. 

Ultravijolično sevanje: UVA, UVB in UVC

UV sevanje se deli glede na valovno dolžino na tri glavne komponente:

•    UVC (100–280 nm): Najkrajši valovi, ki jih večinoma absorbira atmosfera in ne dosežejo površja Zemlje.
•    UVB (280–315 nm): Povzročajo neposredne poškodbe DNA, vključno s tvorbo ciklobutanskih dimerov, ter vodijo do akutnega eritema (sončnih opeklin) in fotokarcinogeneze.
•    UVA (315–400 nm): Penetrirajo globlje v dermis, sprožajo oksidativni stres in prispevajo k fotostaranju ter imunosupresiji.

SPF – Sun Protection Factor

SPF je kvantitativni indikator zaščite pred UVB sevanjem. Določa se kot razmerje med minimalnim eritemskim odmerkom (MED) kože zaščitene s kremo in nezaščitene kože.
Primer: Če SPF 30 pomeni, da zaščitena koža potrebuje 30-krat več UVB sevanja za nastanek eritema kot nezaščitena.

Klasifikacija SPF

Razlika med SPF 30 in 50 je torej relativno majhna v odstotkih, vendar lahko v realnih pogojih (npr. pri visokem UV-indeksu) pomeni pomembno dodatno zaščito.

SPF vrednost

Efektivna zaščita pred UVB

15

~93 %

30

~97 %

50

~98 %

100

~99 %


Širokospektralna zaščita (UVA + UVB)

Zgolj oznaka SPF ne zajema zaščite pred UVA sevanjem. Zato je pomembno, da so sončne kreme označene kot širokospektralne in vsebujejo tudi zaščito pred UVA žarki. V EU velja regulativa, da mora UVA zaščita predstavljati vsaj 1/3 vrednosti SPF. Aktivne sestavine, ki ščitijo pred UVA, vključujejo:

•    Avobenzon
•    Mexoryl SX
•    Tinosorb S/M
•    Cinkov oksid (fizični filter)
•    Titanov dioksid (fizični filter)

Pravilna uporaba sončnih krem

Za optimalno zaščito je ključno upoštevati naslednje:

•    Količina: Priporočen nanos znaša 2 mg/cm² kože (približno 30–35 ml za odraslo telo).
•    Čas nanosa: 15–30 minut pred izpostavitvijo UV-sevanju.
•    Pogostost obnavljanja: Na vsake 2 uri ali po kopanju/potenju/nežnem brisanju z brisačo.
•    Dnevna uporaba: Potrebna tudi ob oblačnih dneh, saj UVA prehaja skozi oblake in steklo.

Fototoksičnost, alergije in stabilnost

Nekatere kemične sestavine sončnih krem (npr. oksibenzon, oktokrilen) so povezane z možnostjo fototoksičnih reakcij ali kontaktnih alergij. V zadnjih letih se zato vse bolj uveljavljajo fotostabilni filtri in mineralni zaščitni filtri. Poleg tega je pomembna tudi stabilnost izdelka – fotoni lahko razgradijo nekatere filtre, zato so potrebni antioksidanti ali dodatki, ki ohranjajo učinkovitost.

Priporočila za izogibanje UV sevanju

•    Izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-indeks najvišji.
•    UV-indeks > 6 pomeni visoko nevarnost za opekline, kar zahteva dodatno zaščito.
•    Uporaba zaščitnih oblačil, klobukov s širokim robom in sončnih očal z UV400 zaščito.

Redna in pravilna uporaba sončnih krem z zadostnim SPF, zlasti tistih s širokospektralno zaščito, predstavlja ključno strategijo v preprečevanju UV-poškodb kože, fotostaranja in kožnega raka. Poleg uporabe krem so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi, kot so izogibanje soncu v kritičnih urah ter uporaba zaščitnih oblačil. Nadaljnje raziskave na področju razvoja stabilnih, varnih in okolju prijaznih zaščitnih filtrov so pomembne za izboljšanje dermatološke preventive.