Mi rečejo: »Lejč, daj ti nekaj napiš o boatingu s sodelavci ta vikend!«
Jaz pa: »Kaj resno? Pa jaz sem skladiščnik!?«
Pa naj bo, nekaj besed po moje...

Zasidrani

Četrti petek avgusta smo ob šestih »štartal« v Trebnjem v hladnem jutru, po tem ko smo spili dobro kavo. In to ne kar nekam, šli smo na barko k našemu direktorju Damjanu!
V kombiju se nas je šest sodelavcev odpravilo po neskončnih ovinkih proti marini Novi Vinodolski, kjer nas je "kafetarje" in zamudnike na svojem plovilu pričakal direktor Damjan.

Ko smo prispeli, nas je uvodni sprehod po strmih stopnicah in vročih ulicah mesteca vodil v prvi skok v morje. Ker je bila napovedana vetrovna noč, ta večer nismo izpluli iz marine, smo pa zato mi zaplavalii v veselo, dalmatinsko obarvano noč na barki.

Sončenje in večerne filozofske debate na barki

V poznem jutru smo vsi že nestrpno čakali, da izplujemo na morje. Prevevali so nas občutki zibanja in slabosti, na kar pa smo se hitro navadili in smo lahko sproščeno uživali ob vetrovni vožnji v miren zaliv ob otoku Krku. Po kopanju, sončenju in lenarjenju nas je Damjan presenetil še z odličnim kosilom. Sledilo je nekaj adrenalinskih padcev in skokov v morje, proti večeru pa nas je vreme zopet napodilo v marino. Na poti, da se čimprej vrnemo smo izgubili še bokobran - kot da se nam ni že dovolj mudilo. Damjan, odličen skiper in milo rečeno amaterska posadka smo privezali barko in večer spet družabno obarvali ter ga zavlekli dolgo v noč. Glede nočnega kopanja pa lahko povem, da je ostalo le pri besedah. So pa zato bile debate bolj filozofske in zabavne.

Nekaj foto utrinkov

Ekipa ART-PE      filozofske debate      jutranja kava na SUP-u
         
ekipa ART-PE   filozofske debate   jutranja kavica na SUP-u
         
         
kuha na barki   direktor   gremo domov
         
kuha na barki   direktor   gremo domov


Ogled celotne galerije >>

 

Gremo domov

Nedelja se je začela z grenkim priokusom po vrnitvi domov. Težave so se začele že, ko smo hoteli izpluti, pa se je vrv zapletla v propeler. Še dobro da je kapitan pravi MacGyver - z nožem in potapljaško masko je rešil situacijo in ni dolgo trajalo, da smo zopet zapluli na morje. Ta dan smo poizkusili res čim bolj izkoristili za kopanje in nastavljanje sončnim žarkom. SUP je bil glavna igrača in padci super krivec za smeh. Ampak res najbolj top so bli pa čevapčiči, tako smo se s polnimi želodčki in praznim hladilnikom z vetrom v laseh vrnili v marino.

Počistili smo barko, ali kot bi rekel skipper Damjan, svinjak, ki smo ga naredili in se vsi žalostni poslovli.

Pot domov je potekala v smehu in analiziranju preteklih dni. Vsi smo dobili novo alinejo v mapi nepozabnih trenutkov.
Zibajoči se, smo ob polnoči prispeli v Trebnje, hvaležni drug drugemu za čudovito preživet vikend.

Damjan, še enkrat hvala.

P.S. Boating je zakon, naj ostane v navadi!

Leja, novopečena ART-PE-jevka.     Leja, novopečena ART-PE-jevka in avtorica članka